Zamude pri izdajanju odločb ZZZS o podaljšanju bolniške odsotnosti lahko delavca in delodajalca postavijo v precej neprijeten položaj.

Delavcu se izteče odobrena bolniška odsotnost, osebni zdravnik je predlagal njeno podaljšanje, nove odločbe ZZZS pa še ni. Delavec zato ne ve, ali naj pride na delo ali ostane doma. Delodajalec pa mora medtem voditi evidenco delovnega časa in prej ali slej tudi obračunati plačo.

Dodatno se lahko zaplete, ko odločba prispe za nazaj in se njena vsebina razlikuje od tega, kar sta delavec in delodajalec pričakovala.

Kako ravnati?

Predlog zdravnika še ne pomeni odobrene bolniške

Pomembno je razlikovati med predlogom osebnega zdravnika za podaljšanje bolniške odsotnosti in odločbo ZZZS.

Če je prejšnje obdobje odobrene bolniške poteklo, dejstvo, da je osebni zdravnik predlagal njeno podaljšanje, samo po sebi še ne pomeni, da bo ZZZS podaljšanje tudi odobril.

Prav zato ni najbolje, da delavec preprosto ostane doma in računa na to, da bo odločba pozneje zagotovo ugodna.

Kaj če delavec med čakanjem na odločbo dela?

Poglejmo primer.

Delavcu se bolniška izteče. Ker nove odločbe še nima, pride na delo in naslednjih nekaj dni normalno dela. Nato ZZZS izda odločbo in mu za nazaj prizna bolniško odsotnost tudi za dneve, ko je bil dejansko na delu.

Kaj mora storiti delodajalec?

Osnovno pravilo pri obračunu plače je, da mora ta odražati dejansko stanje.

Če je delavec v določenem času dejansko delal, mu za ta čas pripada plača za delo, skupaj s pripadajočimi dodatki in povračili stroškov.

Kasnejša odločba ZZZS ne spremeni dejstva, da je bilo delo opravljeno.

Delodajalec zato za čas, ko je delavec dejansko delal, ne obračuna bolniškega nadomestila in za te ure tudi ne uveljavlja refundacije nadomestila pri ZZZS.

Kaj če delavec ostane doma, ZZZS pa bolniške ne podaljša?

To je za delavca bistveno bolj neprijetna situacija.

Delavec je prepričan, da bo bolniška podaljšana, zato po izteku prejšnje odločbe ostane doma. Čez deset dni prejme odločbo, s katero ZZZS nadaljnje bolniške odsotnosti ne odobri.

Za teh deset dni tako nima priznane bolniške odsotnosti.

Zato je zelo pomembno, da se delavec in delodajalec že v času čakanja na odločbo dogovorita, kako bosta ravnala, če odločitev ZZZS ne bo ugodna.

Glede na konkretne okoliščine se lahko dogovorita na primer za koriščenje letnega dopusta, presežka ur ali drugo ustrezno obliko odsotnosti.

Če ustreznega dogovora oziroma druge podlage za odsotnost ni, lahko pride tudi do neupravičene odsotnosti z dela.

ZZZS odobri bolniško, vendar samo za štiri ure dnevno

V praksi je možen tudi drugačen scenarij.

Delavec je med čakanjem na odločbo ostal doma osem ur dnevno. Nato ZZZS odloči, da je bil v tem obdobju upravičen do bolniške odsotnosti le štiri ure dnevno, preostale štiri ure pa bi moral delati.

Za štiri ure priznane bolniške mu pripada nadomestilo plače.

Za preostale štiri ure pa je treba ugotoviti, na kakšni podlagi je bil odsoten.

Če sta se delavec in delodajalec predhodno dogovorila za koriščenje dopusta, presežka ur ali drugo ustrezno obliko odsotnosti, se obračun izvede skladno s tem dogovorom.

Če takšnega dogovora ni, lahko za preostale ure nastane neupravičena odsotnost.

Kaj če je bila plača že obračunana?

Odločba ZZZS lahko prispe tudi šele po tem, ko je delodajalec plačo za posamezni mesec že obračunal.

Delodajalec mora obračun ob njegovi pripravi izdelati na podlagi takrat znanega in dejanskega stanja. Ko naknadno prejme odločbo ZZZS, mora preveriti, ali odločba vpliva na že izvedeni obračun.

Če vpliva, je lahko potreben ustrezen popravek.

Posebno pozornost je treba nameniti zahtevku za refundacijo nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Delodajalec lahko refundacijo zahteva samo za obdobje oziroma ure, za katere so izpolnjeni pogoji. Če je delavec v delu tega obdobja dejansko delal, za te ure refundacije ni mogoče uveljavljati.

Komunikacija lahko prepreči večino zapletov

Na hitrost odločanja ZZZS delavec in delodajalec praviloma nimata vpliva. Lahko pa precej vplivata na posledice zamude.

Delavec naj zato delodajalca pravočasno obvesti, da je osebni zdravnik predlagal podaljšanje bolniške odsotnosti in da odločba ZZZS še ni bila izdana.

Še pomembneje je, da se dogovorita, kako bo delavec ravnal do prejema odločbe in kako bo urejena njegova odsotnost, če ZZZS podaljšanja ne odobri oziroma ga odobri le za del delovnega časa.

Kaj je torej najpomembnejše?

Pri obračunu plače naj delodajalec vedno izhaja iz dejanskega stanja.

Če je delavec delal, mu pripada plača za opravljeno delo. Če je bil upravičeno bolniško odsoten, mu pripada nadomestilo plače. Če je odločba ZZZS izdana naknadno, pa je treba preveriti, ali je zaradi nje potreben popravek že izvedenega obračuna.

Največ težav nastane takrat, ko delavec med čakanjem na odločbo ostane doma v prepričanju, da bo ZZZS bolniško zagotovo podaljšal, poznejša odločitev pa je drugačna.

Praktični nasvet delodajalcem: pri daljših bolniških odsotnostih ne čakajte samo na odločbo. Pred zaključkom obračuna preverite dejansko prisotnost oziroma odsotnost delavca in status odločanja ZZZS. Če odločbe še ni, z delavcem pravočasno uredite tudi vprašanje njegove odsotnosti do prejema odločbe.

Tako se lahko izognete naknadnim popravkom obračunov, težavam pri refundacijah in tudi morebitnim delovnopravnim zapletom.

Prispevek je informativne narave in ne predstavlja pravnega svetovanja za posamezen primer. Javite se nam, če potrebujete pomoč